Osnovni kapital: 402.100.000,00 SIT Datum vpisa v sodni register: 20.12.2002 Št. vložka: 1/37104/00
Standardna klasifikacija:
14.120 Pridobivanje apnenca, sadre in krede
KJE SMO
ZGODOVINA
Menda ni Slovenca, ki ne bi vsaj enkrat v življenju potoval po cesti ali železnici skozi skalnate soteske Zidanega Mostu. Skozi je že šlo na stotine Evropejcev in prebivalcev drugih kontinentov vsega sveta, vseh narodnosti in rasnih polti. Prav v tem sta veličina in pomen tega tako važnega svetovnega križišča.
Kdor prvič ugleda kotlino Zidanega mostu, mu misel nehote uhaja tja v minula milijonletja geoloških dogajanj. Najstarejše geološke tvorbe so karbonski skriljavci (nastali pred približno 330 milijoni leti). Karbon prekrivajo na mnogih mestih rdeči permski peščenjaki, drugod pa posamezne gmote triadnih slojev od werfena do školjkovitega apnenca. Razgaljene karbonske plasti so vidne med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami. Školjkoviti apnenec je razvit zlasti med Zidanim mostom in Hrastnikom, ter pri Šmarjeti ob Savinji. Zahodno od Zidanega mosta so manjše krpe werfenskih skriljavcev.
Najlepši primerek, kako so se v triadnem morju pred 200 milijoni let izoblikovale apnenčaste plasti druga na drugo, vidimo za severnim koncem postaje ob cesti, ki pelje v Hrastnik. Velikanske gmote apnenca in zaloge sivega laporja so omogočile nastanek cementne in druge gradbene industrije v Zidanem mostu.
PREGLED SKOZI ČAS
1857
Pet let po izgradnji prve tovarne v Zidanem mostu – oljarne (leta 1852 jo je zgradil Tržačan Ernest Metike; 1885 je imela 70 delavcev in 12 uslužbencev, izdelovala je rastlinska in tehnična olja, oljnate kolače, maščobe, kolomaz, repno olje, mast za usnje, laneno olje, strojno olje in podobno; letna proizvodnja je znašala 3.800 merskih stotov raznih olj in maščob; 1885 oljarno kupi Josip Wertheimer, ki je zgradil tudi leseni most čez Savinjo v neposredni bližini tovarne; 1877 je briški plaz zasul Savinjo, zaradi česar je bila vsa tovarna docela pod vodo; 1914 pa jo je zajel in uničil strahoten požar zaradi nepazljivosti delavcev);
je Franc Sartori iz Trsta zgradil Cementarno Zidani most.
Izdelovali so:
- portland in roman cement
- cementno opeko in plošče
- apno
- ognjedržno opeko
- šamot
- kopali so glino, lapor in kremenski pesek.
Dnevno si izdelali po 200 merskih stotov roman in 40 centov portland cementa. Na leto so izdelali do 3.000 centov opeke in 15.000 centov apna. Imeli so več lastnih delavnic. Dnevno so izdelali po 100 cementnih sodov. Podjetje je imelo obrate še v Zagrebu, Kaniži in na Dunaju. Imeli so več jamskih kopov in dnevnih kopov ter 2 kamnoloma.
1873 - je bilo podjetje odlikovano na dunajski svetovni razstavi;
1875 - okrog cementarne je nastala delavska kolonija. Lastnik cementarne Franc Sartori je leta 1875 pričel z izgradnjo dolgega stanovanjskega poslopja za svoje delavce in uslužbence;
1885 - podjetje je štelo 120 delavcev. Od tovarne do kamnoloma in v rove skladov cementnega laporja je vodila ozkotirna motorna železnica. Imelo je tudi lastno termo centralo iz katere so dobivali tudi tok prebivalci in uradi v Zidanem mostu do leta 1925, lo je pričela delovati RTP Laško;
1900 – 1908 - so se dogradile tovarniške zgradbe, kjer so danes pisarniški prostori, skladišča ter ostale stranske zgradbe;
1902 – je bila cementarna v posesti Hrvatske eskomptne banke;
1904 – pri kamnolomu so zgradili 4 apneniške peči; obrat se je kasneje preuredil za proizvodnjo portland cementa; dogradile so se še peči za žganje laporja – takrat je obratovalo 6 peči, pri katerih je delalo 27 kurjačev; portland cement so izdelovali iz apnenca, katerega so lomili v današnjem kamnolomu; pozneje se je odprl kamnolom nad tovarno; apnenec so prevažali s pomočjo žičnice – za pogon se je uporabljala para, za razsvetljavo tovarniških prostorov pa že elektrika;
1921 – je cementarno kupila »Zagorka d.d. za gradjevnu industriju u Zagrebu i Podsusedu«. Takrat je imela že 300 delavcev, ki so izdelali letno do 2.500 vagonov cementa. Po požaru oljarne je vse njene objekte kupila cementarna. Razen cementa in apna so vse druge izdelke opustili;
1927 – je cementarna prenehala obratovati. V hudi konkurenci jo je kupila cementarna TPD, ki je večino strojev odpeljala. V manjšem obsegu in po potrebi je potekalo samo še drobljenje apnenca v moko za apnenje njiv na jugu države;
1945 – po drugi svetovni vojni se je mletje apnenca nadaljevalo, prav tako pa se je ponovno pričelo s proizvodnjo cementa, katerega se je največ rabilo pri obnovi porušene domovine;
1950 - na podlagi odredbe takratne slovenske vlade je prišlo do združitve proizvajalcev gradbenega materiala v Zasavju. V novo združeno podjetje pod imenom »Industrija cementa in apna na Savi-Trbovlje« so se vključile poleg Cementarne Zidani most še Cementarna Trbovlje, Izolit Radeče, Apnence Kresnice in Apnence Hrastnik. Novo združeno podjetje je delovalo do julija 1952;
1952 - po odcepitvi iz združenega podjetja se združita Cementarna Zidani most in Izolit Radeče v novo podjetje »Industrija gradbenega materiala Zidani most-Radeče«. V Radečah je potekala proizvodnja lahkih gradbenih - izolit plošč iz lesne volne in cementa ( leta 1958 se ta prestavi v Zidani most vse do leta 1965, ko se je ta proizvod prenehalo izdelovati);
1957 - podjetje se pripoji k Cementarni Trbovlje pod nazivom »Cementarna Trbovlje – Obrat Zidani most«; v tem času so se mlele razne vrste mešanic cementa kot na primer sivo apno in nazadnje metalurški cement;
1970 – 1971 za potrebe meljave apnenčeve moke je bil montiran mlin KRUPP, ki je bil premeščen iz Cementarne Trbovlje;
1981 – zaradi sanacije zastarele proizvodnje obrata se začne iskanje ustreznega proizvodnega programa; poizkusi so bili opravljeni z uvajanjem proizvodnje steklo cementa, vendar so se izjalovili zaradi potrebe po uvozu alkalno odpornih steklenih vlaken;
1983 - dokončno se preneha s proizvodnjo cementa v Zidanem mostu. Glavna dejavnost postane proizvodnja apnenčeve moke in peščenih agregatov.
2002 - Cementarna Trbovlje d.d. kot ustanovitelj in edini družabnik ustanovi 28.10.2002 hčerinsko podjetje »APNENEC d.o.o. Proizvodnja apnenčeve moke« s sedežem podjetja v Trbovljah.
2003 - Podjetje je operativno pričelo z delovanjem 1.1.2003. S preimenovanjem Cementarne Trbovlje d.d. v LAFARGE CEMENT d.d. postane Apnenec d.o.o. sestavni del GRUPE LAFARGE.
